Arhiv Značk: stres

stres

Stres, odgovor na stresni dejavnik

Stres je odgovor človeka oziroma njegovega organizma na stresni dejavnik .

Odgovor na stres je lahko vedenjski, duševni, čustveni ali telesni. Stresni dejavnik je na drugi strani vse, kar lahko sproži reakcijo. Med stresne dejavnike se šteje duševna obremenitev, časovna stiska , spor med opravljanjem profesionalne ali prostočasne dejavnosti, dogodek ter drugo. Zelo pomembno je v današnjem času prepoznavati in obvladovati stres. V prvi vrsti koristi opravljanje vseh dnenih aktivnosti v skladu z zmožnostmi ter čim manj motečimi elementi. Problem sodobnega človeka in časa v katerem živi je, da želi iz dneva v dan več. Zavedati bi se moral napredka, ki je bil dosežen in omogoča narediti več v manj časa. Motečih elementov v današnjem času ima človek nešteto, pojavljajo se v različnih oblikah in imajo različne učinke. Za osebe, ki obvladujejo stres je na drugi strani značilno kakovostno uravnavanje med zahtevanim in zmožnim. Vsak človek ima svoje točno določene osebne sposobnosti, ima točno določen značaj ter druge individualne značilnosti. Ena osnovnih aktivnosti odpravljanja stresa je, da smo sposobni proces aktivnosti izvajati skladno z zmožnostmi. V primeru pojava težav, je pomembno situacijo obvladovati. S tem v veliki meri preprečimo stres. Po potrebi aktivnost upočasnimo ali drugače prilagodimo novo nastalim razmeram. Najslabše je nadaljevati v aktivnosti z prisotnimi očitnimi napakami. Za stres uporabljajo ljudje tudi razna pomirjevala, metode sproščanja ter razne druge oblike pomoči ob zaznanem stresu. Veliko učinkovitih pomirjeval najdemo med zdravilnimi zelišči, metod sproščanja pa je cela vrsta. Vse oblike pomoči je dobro prepoznati čim prej, saj na ta način lahko preprečimo poslabšanje v kronično obliko. V tem primeru lahko pričakujemo težave z prebavo, oslabitev imunskega sistema, težave s spanjem, težave s spominom in koncentracijo, pomanjkanje volje, težave v komunikaciji, probleme v medsebojnih odnosih ter druge s kroničnim stresom povzročene težave.

Stres pri vsakem človeku drugače generiran ter tudi obvladovan.

Tukaj

stres

Nervoza, odziv organizma

Nervoza je odziv organizma človeka na dražljaje iz okolice.

Odzivi človeka so od primera do primera različni. Lahko rečemo, da se nervoza pri vsakem človeku drugače odraža. Tudi v primeru, ko so dejavniki praktično enaki ali primerljiv. Človek ima razvita čutila, možgane ter obrambne mehanizme. Čutila omogočajo, da zaznamo dražljaje iz okolice ter jih kot informacijo lahko posredujemo možganom. Človekovi možgani imajo sposobnost, da prejeto informacijo sprejmejo, jo ocenijo ter na podlagi tega izvedejo ustrezno reakcijo. Problem nastane, ko celoten proces vsebuje napako. Čutila lahko zaznajo dražljaje napačno, temu primerno pošljejo v možgane napačno informacijo. Kot posledica sledi napačna ocena in reakcija na informacije s strani čutil. Ker je nervoza pogost pojav, to pomeni hkrati prednost in slabost za človeka. Pogost pojav je prednost, ker se lahko na podlagi bogatejših izkušenj naučimo bolje ukrepati. Slabost pa je v tem, da do vedno pogostejšega pojava sploh pride. Načeloma bi se morala nervoza zmanjševati oziroma biti vedno redkejši pojav. K temu nas prepričuje dejstvo, da je človek iz dneva v dan bogatejši za izkušnje ter aktualne izboljšave na širokem področju tehnike, znanosti, zdravstva ter drugih področji. Kar pomeni, da bi moral vse svoje aktivnosti opravljati lažje iz dneva v dan. Na žalost je nervoza pogostejša. Največkrat kot posledica hlastanja za uspehom ter nesposobnosti vnovčenja prisotnega napredka in večjih izkušenj. Namesto, da bi si pridobivali koristi, pridobivamo škodljive učinke. Zato je nervoza velikokrat tudi posledica nesposobnosti uporabe novosti v praksi ali nesposobnosti izkoristka ponujenih možnih učinkov. Rešitev je v zavedanju vedno večjega pomena učenja. V preteklosti je bilo učenje domena izobraževalnega sistema, po zaključenem šolanju je bilo učenje prej izjema kot pravilo. Danes za razliko je učenje bistveno pogostejša zahteva in aktivnost tudi po zaključenem poklicnem izobraževanju ter pridobitvi poklica.

Nervoza je danes pojav, ki bistveno bolj kot nekoč bremeni posameznika ter družbo.

Stres pojem iz psihologije

Stres poznamo kot pojem iz psihologije in biologije. Beseda stres je oznaka za nezmožnost človeškega organizma, da pravilno reagira na fizične ali čustvene grožnje. Čustvene in fizične grožnje, katere imajo za posledico nezmožnost nepravilnega odzivanja človeškega organizma, so lahko dejanske ali zamišljene.

Simptomi, katere stres ima vsebujejo alarmno reakcijo. Preko alarmne reakcije se stres kaže kot izločanje adrenalina, povečanje krvnega tlaka, pospešenega delovanja srca, povečanja mišične prekrvavitve, ter pospešenega ritma dihanja. Stres se lahko kaže tudi kot glavobol, povečana budnost, povečana previdnost in pozornost na dogajanje v okolici, nesposobnost koncentracije ter drugih znakih.

Stres je bil kot izraz v biološkem smislu prvič uveden leta 1930. Endokrinolog Hans Selye je izraz stres v kasnejšem obdobju razširil. V njem je zajel neprimeren psihološki odziv na katerokoli zahtevo. Besedo stres je uporabil za označevanje stanje, kot povzročitelja pa stresor. Stresor velja kot pospeševalec povzročitve stresa ter zajema širok spekter pojavov. Spekter pojavov je lahko v naboru od blagih draženj do drastičnih. Za drastične pojave je znano, da imajo lahko za posledico hude zdravstvene težave. Stres je možno ilustrirati v vedenjskih, kognitivnih, čustvenih, fizičnih znakih. Zunanji znaki, po katerih se stres lahko prepozna so : jok, slab videz, glavobol, pretirano skrb, razdražljivost, utrujenost, nezmožnost sprostitve, občutek osamljenosti, depresijo, motnje spanja, krči, žalost, potrtost, strah, pesimizem, slabša koncentracija, pozabljivost, pretirano prehranjevanje in pitje alkohola in drugi.

Kot reakcija telesa na stresor je stres lahko resničen ali namišljen dražljaj . Tako namišljen kot resnični dražljaj lahko povzročita stres. Vpliv stresorja na človeški organizem se kaže preko dveh vplivov. Stresor na človeški organizem lahko vpliva kot kronični ali akutni stresor.

Stres se kaže v treh stopnjah in sicer alarm, upor in izčrpanost. V vseh treh stopnjah, to je alarm, upor in izčrpanost se stres odziva glede na sposobnost upiranja človeškega organizma.

Danes je stres posledica napornega in hitrega ritma življenja.

Pretirano umivanje in sušenje sta lahko vzrok za izpadanje las

Izpadanje las je pravzaprav nekaj vsakdanjega, saj gre prav vsak las skozi tri faze razvoja, tretja pomeni za njega propad in izpad. Nekatera bolezenska stanja, hormonsko neravnovesje in stres lahko močno vplivajo na pretirano izpadanje las, a včasih se niti ne zavedamo, da smo lahko za to nadlogo nekoliko krivi tudi sami.

Velikokrat v skrbi zato, da bomo videti kar se da lepi pretiravamo s umivanjem in sušenjem las. Prav tako uporabljamo številne agresivne preparate, barve in sušilce las, ki z prevročim zrakom uničujejo naše lase. Če imate občutek, da je za izpadanje las krivo prav to zamenjajte pripomočke in preparate. Je pa res, da tudi številne bolezni vplivajo na te tegobe, še posebej lupus, luskavica, najrazličnejša vnetja in druge kožne bolezni. Velikokrat je lahko vzrok tudi stres, nepravilna prehrana, onesnaženost okolja, pa tudi suh zrak v stanovanju. Še posebej pri moških velja izpadanje las, oziroma plešavost dedno pogojena in zato tudi neozdravljiva. A le malokdo ve, da se z njo ni potrebno nujno sprijazniti, saj, če se problema lotimo še v pravem času nam lahko dermatolog uspešno pomaga. Vedno je najprej potrebno poiskati pravi vzrok, šele nato lahko ukrepamo.

Nervoza

Nervoza, spremljevalka hitrega tempa življenja

NervozaNervoza je stanje, ki se pojavi kot posledica prevelikih skrbi in kot posledica določenega strahu. Pri nekaterih ljudeh se stanje nervoze tako zelo poslabša, da se kar naprej počutijo zaskrbljeno in pod stresom in tako se ne  zgodi redko, da se takšni ljudje sekirajo zaradi povsem nepomembnih, majhnih stvari.

Pri nekaterih je občutek nervoze tako očiten, da lahko sledi v napade panike, nenadnimi občutki nenadzorovane nervoze. Takšni ljudje imajo večkrat strah pred nam, popolnoma normalnimi stvarmi, kot so strah pred tem, da se v družbo osramotijo, nenehno pa razmišljajo o tem kaj bodo rekli drugi. Nervoza lahko vodi v stanje, ko takšni ljudje več ne želijo v družbo, včasih tudi v trgovino ali na ulico. Nervoza se lahko čuti kot pretirano znojenje dlani in hitro bitje srca. Negativne misli, ki jih imamo ob stanju nervoze nam lahko tako še kako pokvari kakovost življenja. Občutek nervoze, ki nas spremlja nosi s seboj nenehen občutek, da se bo nam ali nekomu od naših bližnjih zgodilo nekaj slabega, na kar ne bomo mogli sami vplivati, čeprav nimamo za takšno skrb prav nobenega sprejemljivega razloga. Le z pozitivnimi mislimi in ob pomoči se lahko uspešno borimo proti stanju, ki mu rečemo nervoza.

Več: http://www.fidimed.si/nasveti/fidimedovi_nasveti/13/stres.html