Arhiv Značk: sigiriya

Sigiriya, kulturna dediščina

Sigiriya je ogromna monolitna skala vulkanskega izvora v osrednjem delu Šrilanke.

Sigiriya je pomembna kulturna dediščina otoka, ter kaže na številne značilnosti davno minulega življenja na njem. Otok Šrilanka se velikokrat napačno ocenjuje zaradi navidezne majhnosti. Glavni krivec za to je velika indijska podcelina, proti kateri Šrilanka na njenem jugovzhodu izgleda kot majhen otok. Dejansko pa gre za ozemlje veliko tri Slovenije, na katerem živi dvajset milijonov prebivalcev. Sigiriya se nahaja sredi otoka, v petem stoletju je bila pomembna prestolnica kraljestva kateremu je poveljeval kralj Kashyapa. Prestolnice so se pred in po tem še vedno selile po otoku ter prehajale iz rok v roke različnih poglavarjev in vladarjev. Sigiriya je postala prestolnica kraljestva po naključju ter zaradi svoje geografske značilnosti. Kralj je v njej našel zatočišče po uboju svojega očeta, vendar je bilo njegovo kraljevanje kratkega veka. Pravi prestolonaslednik se je čez čas vrnil iz izgnanstva na indijski podcelini, porazil kralja ter prevzel oblast. Tudi ta ni trajala prav dolgo, Sigiriya pa je ostala ter še naprej služila budističnim menihom. Njihov čas bivanja na tem območju je bistveno večji, začenši z prihodom pred našim štetjem ter trajalo do poznega srednjega veka. Ruševine nekdanje palače so kljub temu ostale do današnjih dni, kot tudi številne druge stvaritve. Sigiriya tako ponuja ogled z višine dvesto metrov na okoliško ravnico. Do razgledne točke se povzpnemo preko stopnic, ki so za obiskovalce pravi mali vzpon. Na stenah skalne gmote Sigiriya je moč opaziti del nekdanjih ste fresk. Skupno naj bi bilo na stenah po pisnih virih petsto fresk, danes jih je ohranjenih slab ducat. Delno je k ohranitvi pripomogla njihova obnova v sedemdesetih letih dvajsetega stoletja. Žal pri obnovi niso ohranili izvirne podrobnosti, ampak so jih po svoje oblikovali.

Sigiriya navduši obiskovalce zaradi same pojavnosti samotne skale sredi ravnice ter vsega ustvarjenega na njej.