Arhiv Značk: klop

Kakšne težave lahko prinese klop?

Klop je žival, ki jo poznamo predvsem po nevšečnostih, ki sledijo vbodu. Kar nekoliko srhljivo je, kako lahko takšna majhna živalca tako močno pokvari dan nič hudega slutečemu avanturistu, ki se poda na sprehod po gozdu ali travniku – ob vbodu lahko namreč pride do okužb z nekaterimi hudimi klopnimi boleznimi, ki ne pokvarijo le enega dneva, temveč lahko vodijo v kronične težave, hude posledice in celo smrt. Pametno je torej poznati klopne bolezni, še bolj pomembna pa je učinkovita preventiva. Na srečo so okužbe relativno redke in ni treba celega poletja preživeti za štirimi stenami, poleg tega poznamo učinkovito preventivo. Vseeno klop lahko prinese različne težave – najbolj znane bolezni so borelioza, klopni meningoencefalitis ter anaplazmoza. Vse te okužbe so lahko zelo neprijetne in pogosto tudi precej nevarne, zato jih je vredno izpostaviti. Proti meningoencefalitisu se lahko cepimo, drugi dve okužbi omilimo z antibiotiki. Predvsem pa je pomembno, da ukrepamo takoj, ko zaznamo prve znake klopne bolezni.

klop

Klop bo morda vodil v bolnišnico

Posledice klopnih bolezni so lahko zelo hude, zato je treba pozorno spremljati znake, ki so značilni za te bolezni. Klop se bo prisesal na mehko zatočišče, kjer ga je pametno čim prej najti. Tako lahko preprečimo okužbe, ki se na človeka prenesejo preko daljšega časa. Včasih lahko klop zaide v kakšne bolj nedostopne ali manj opazne kotičke, kjer se dobro okrepča, nato pa od telesa odpade, tako da niti ne bomo vedeli, da smo bili okuženi, dokler se ne pojavijo prvi znaki bolezni. V vsakem primeru se je treba zavedati tveganja in pozorno spremljati morebitne znake okužbe. Če opazimo značilne simptome, bo treba hitro do zdravnika, ki bo postavil diagnozo – klop namreč prenaša različne bolezni, ki jih težko ločimo, saj imajo podobne simptome. V vsakem primeru je najbolj učinkovito hitro zdravljenje.

Pik klopa ni nujno nenevaren

Čeprav večina ljudi meni, da je pik klopa prej nenevaren kot nevaren, pa je ob takem dogodku vseeno potrebno zelo skrbno spremljati mesto, kamor nas je pičila za na videz povsem nedolžna drobna žival. Po eni strani namreč drži, da je pik klopa, ki ni strupen, povsem nenevaren, po drugi strani pa je pik okuženega klopa izjemno nevaren, celo tako, da lahko povzroči celo smrt.

Na pik klopa in na njegove morebitne posledice nas morajo zato opominjati že v otroštvu. Dobro je, da se najmlajši že v vrtcu ali pa od staršev oziroma skrbnikov naučijo, da klop ni samo majhna nepomembna žival, ki jo komaj opazimo, ampak v določenih primernih zelo nevarno bitje, ki nam v veliki meri uniči naše življenje.

Pred ugrizom klopa se lahko ustrezno zaščitimo,

Pomembna so še druga dejstva

Vsekakor pa pik klopa ni ednina stvar, na katero je potrebno opozarjati ljudi vseh generacij, saj klop ne izbira ne starosti ne spola. Pomembno je, da posamezniku povemo tudi, kako se klopa najlaže odstrani. Najbolj primerno orodje za to je pinceta. V lekarni prodajajo prav take, ki so posebej namenjene za odstranjevanje tovrstnih živali. Tako je dobro, da jo imate vedno pri sebi, sploh pa, če ste redni obiskovalci gozdov, travnikov in drugih površin, kjer se klopi najpogosteje zadržujejo.

Pik klopa in druge nevšečnosti, ki so povezane z njim, pa lahko preprečimo na številne možne načine. V prvi vrsti je najpomembneje, da se pri obisku gozda in prej omenjenih predelov dobro zaščitimo. To lahko naredimo s primerno obleko. Na trgu obstajajo številna sredstva, ki poskrbijo za to, da se nas klopi že na daleč izognejo in sploh ne pridejo na našo telesno površino. Nekateri izkušeni ljudje taka sredstva pripravljajo kar doma, saj dobro vedo, kaj najbolje odžene to nevarno majhno žival.

Ne glede na to, ali je pik klopa veljal za nevarnega ali nenevarnega, morate mesto pika nadzorovati vsaj še en mesec. Več si preberite tukaj.

Klop, v naravi in okolici doma

Klop preži na žrtve v okolici doma večinoma pa zunaj nje.

Idealni življenjski pogoji so predvsem vlažna območja z ustreznimi temperaturami. Ta območja še zdaleč niso zgolj daleč od našega doma, ampak so tudi v naši bližini. Travniki, parki, sadovnjaki, njive in druge površine, kjer ima klop idealne življenjske pogoje se nahajajo tudi v neposredni bližini naših domov. Zato je pomembno, da se nevarnosti zavedamo, ter sprejmemo preventivno ravnanje kot nujen ukrep. Med najbolj ogroženimi skupinami so načeloma osebe, ki se gibljejo v naravi, v bližini svojih domov pa smo praktično vsi. Statistika med najbolj ogrožene skupine uvršča osebe, ki izvajajo v naravi športne in rekreacijske aktivnosti, nabiralce gob in gozdnih sadežev, ogroženi pa so tudi kmetje, lovci in gozdarji. Zavedati se je torej potrebno, da klop lahko ogrozi veliko število oseb oziroma skupin. Preventiva je razmeroma enostavna, informacij na to temo je veliko, pomagamo si lahko z tako splošnimi priporočili kot tudi strokovnimi. Splošna priporočila so predvsem ukrepi s katerimi preprečimo možnost, da se klop kot prvo znajde na nas, kot drugo pa, da pride do uboda. Strokovna priporočila to podkrepijo s statističnimi podatki ter drugimi strokovnimi dejstvi. V osnovi torej veliko za zaščito storimo s tem, da preprečimo prehod na obleko, obutev ali kožo. To storimo s tem, da je njegov oprijem slabši ali pa prehod lažje opazimo. Slabši oprijem ima klop na gladkih površinah, prehod oziroma gibanje pa prepoznamo na svetlejših barvah. Uspešni smo predvsem pri višjih razvojnih fazah, pri nižjih je komaj opazen. Odganja ga tudi kemija, ki jo uporabljamo za mrčes. Druga preventiva se nanaša na pregled, ko se vrnemo iz narave. Na človeka se klop najraje pritrdi na z dlakami pokritih delih ušes, rok, stopal in dlani.

Zavedati se je potrebno, da imamo opravka z izredno potrpežljivim zajedavcem, klop mesto vboda ne izbere naključno.

http://www.sos-klop.si/

borelija in druge bolezni

Borelija zahteva obisk zdravnika

Borelija zahteva obisk zdravnika ob prvih bolezenskih znakih.

Bolezenski znaki po katerih se prepozna borelija nastanejo po nekaj dneh ali do nekaj tednov. Možnost bolezni je razmeroma majhna, saj vsak klop ni okužen, vsak ubod klopa pa se tudi ne razvije v bolezen. Statistično obstaja do največ dva procenta možnosti, da se ubod okuženega klopa nadaljuje v bolezen. To z drugo besedo pomeni, da se vsak petdeseti ubod okuženega klopa, spremeni v bolezen kot je borelija. Znake opazimo na koži, ubod lahko spremlja srbenje, lahko pa tudi glavoboli, slabo počutje in drugi znaki. Ob značilnih znakih je najbolje čim prej obiskati zdravnika. Obisk zdravnika je sestavljen iz pogovora, preko katerega se opredeli težave, preko njih pa dobi zdravnik indice, ki kažejo, da bolnika prizadela borelija ali gre za kakšno drugo bolezen. Zdravnik tudi oceni preko izpovedanih težav in vidnih znakov ali velja narediti test. Bistvo testa je določiti proti telesa. Težave lahko predhodno rešimo z cepljenjem ali preventivnimi ukrepi. Cepljene je statistično gledano uspešno, borelija in druge bolezni kažejo trend bistvenega upada števila okuženih oseb. Podatke se zbira in analizira že več desetletji, bistven napredek pa je opažen predvsem v primerjavi z obdobjem pred desetimi leti. Kar je dovolj tehten razlog, da se cepljene vzame resno. Preventiva se nanaša na preglede po prihodu domov, pred odhodom pa z izbiro ustrezne zaščitne obleke in obutve, ter uporabo kemijskih sredstev. Ta so enaka kot preventivna kemijska sredstva za zaščito pred mrčesom. Pregled doma mora biti reden in temeljit. Obleka in obutev naj ima po možnosti gladke površine, na svetlejših barvah bomo klopa lažje opazili. Kemijska sredstva, s katerimi se zatre borelija tako, da se odvrne klopa od namere prehoda na mesto vboda. Najbolj učinkovita mesta so robovi obleke in obutve.

Borelija je bolezen, ki jo velja jemati silno resno z cepljenjem in preventivo.

borelija in druge bolezni

Klop Ixodes ricinus

Klop iz skupine Ixodes ricinus je v naši deželi najpogostejši.

Velja za povzročitelja bolezni klopnega meningoencefalitisa. klop je najbolj aktiven julija in avgust, najbolj pa prizadene osebe, ki preživljajo prosti čas v naravi. Z virusom se lahko okužimo z v prenosom Bolezen se razvija v dveh vazah. Bolezenski znaki prve faze se povprečju pojavijo teden dni po okužbi. Znani so tudi primeri, ko so se prvi znaki pojavili nekaj dni po okužbi, ki jo je povzročil klop pa vse do mesec dni po okužbi. Znaki so splošno slabo počutje, glavobol, bolečine v križu, slabost, vročina. V drugi fazi se virus razširi v centralni živčni sistem. Poteka kot vnetje možganskih ovojnic, vnetje možganov ali meningoencefalomielitis. Vnetje možganski ovojnic spremljajo znaki kot so glavobol, visoka vročina, bruhanje ali slabost in otrdelost vratu. Okrevanje ne pusti trajnih posledic, neposredne smrtne nevarnosti pri vnetju možganskih ovojnic za bolnika ni. Klop pri vnetju možganov povzroči poleg znakov značilni za vnetje možganskih ovojnic še tresenje prstov in jezika, težave z zbranostjo in mišljenjem ter razne motnje zavesti. Meningoencefalomielitis je posebno težko stanje, ko je prizadeto možgansko deblo. Znakom značilnim za vnetje možganov se pridružijo znaki kot so ohromitev udov ter dihalnih mišic. Ohromitev udov in dihalnih mišic lahko skupno ali posamezno. Potrebno je zdravljenje v bolnišnici. Zdravljenje traja različno dolg, odvisno od stopnje in lokalizacije prizadetosti osrednjega živčevja. Znane so tudi mešane okužbe, ki nastanejo potem ko je osebo ob vbodu okužil klop. Z dobro zaščito bomo preprečili hude posledice. Dobro se je zavedati, da se prvi primeri okužb pojavljajo že marca, najpogosteje pa v toplih poletnih mesecih, ko je klop najbolj aktiven. V hladnejših delih leta smo praviloma varni, takrat je potrebna pozornost v hlevu oziroma prostorih kjer je shranjena stelja.

Klop velja za resno grožnjo zdravju človeka, zato se velja čim prej ustrezno informirati o najboljši zaščiti.