Kdo in na kakšen način ureja red na cestah po svetu?

Cestni predpisi so uveljavljena praksa in postopki, ki so zahtevani, da jih uporabniki cest upoštevajo. Ti predpisi so običajno splošno zavezujoči, razen če ni v njih drugače določeno. Osnovni cestni predpisi so bili podpisani leta 1968 v okviru Združenih narodov (Dunajska konvencija o cestnem prometu). Poleg pravil in prometne signalizacije, se mora v prometu upoštevati tudi navodila policistov. Ta navodila so še posebej pomembna v križiščih, okolicah gradbišč, nesreč ali raznih drugih motenj na cestah. V Sloveniji za varen in nemoten promet skrbita Direkcija RS za ceste in pa družba za avtoceste v RS, za občinske ceste pa skrbijo občine. Cestni predpisi so enaki po celi Evropski uniji, z možnimi manjšimi odstopanji po določenih državah. Za varnost v prometu pa skrbijo tudi prometni znaki.

Prometni znaki po svetu so načeloma enaki za vse države, vendar pa so na njih lahko dovoljena manjša odstopanja. Eno izmed odstopanj je lahko tudi jezik, v katerem so prometni znaki napisani, običajno pa so napisani v uradnem jeziku države, v kateri se nahajajo. Bistvo prometnih znakov je, da voznika opozarjajo, kakšno vedenje je na določenih odsekih ceste dovoljeno in kaj je tam prepovedano. Poznamo različne vrste prometnih znakov, to so: znaki za nevarnost, znaki za izrecne odredbe, znaki za obvestila, dopolnilne table, drugi znaki za označevanje, prometna oprema vozil in turistična ter druga obvestilna signalizacija. Prometni znaki so običajno izdelani v rdeče-belo-črni ali pa modro-belo-črni kombinaciji in so prevlečeni z odsevno folijo, tako da so vidni tudi ponoči. Barva samega prometnega znaka je odvisna od vrste prometnega znaka. Poleg samih prometnih znakov pa so zelo pomembne tudi dopolnilne table ob njih ter razna obvestilna signalizacija. Dopolnilne table še podrobneje razložijo pomen prometnega znaka, obvestilna signalizacija pa opozarja na izjeme na cestah. Prometne znake v Sloveniji izdeluje podjetje Elsa Veržej.