Honorarno delo za izboljšanje socialnega položaja

V Sloveniji gospodarska kriza že nekaj let ustvarja pravo zmedo na trgu delo, zaradi česar se poleg redne zaposlitve čedalje bolj uveljavlja tudi honorarno delo. Zaradi slabih gospodarskih razmer so delodajalci prisiljeni zniževati stroške in eden izmed glavnih virov stroškov so stroški dela. Zaradi tega v dejavnostih, ki jih je gospodarska kriza najbolj prizadela, se zaposlitvene pogodbe ne podaljšujejo ali pa so delodajalci pripravljeni ponuditi le honorarno delo. Pri tej vrsti dela se oseba ne zaposli za polni delovni čas, ki traja 8 dni na dan in 5 dni v tednu, kar skupaj znaša 40 ur tedensko, ampak manj. Zakon sicer ni omejitev, ki bi določala maksimalno število ur, ki jih oseba lahko nameni za honorarno delo. Prav tako tudi ni nobenih zakonskih omejitev, ki bi preprečevale, da bi katerikoli socialni status osebe imel na to kakšen vpliv.

 

Za honorarno delo se lahko odločijo brezposelni, študenti, zaposleni in tudi upokojenci. V osnovi se lahko za honorarno delo smatra vsako delo, ki ga nekdo opravlja, vendar ni z delodajalcem v rednem delovnem razmerju. Zaradi tega se mnogokrat honorarno delo smatra kot socialni korektiv, s katerim si posamezniki pomagajo izboljšati svoj ekonomski položaj. Tisti, ki že imajo redno zaposlitev, lahko uporabijo honorarno delo kot sekundarni vir zaslužka, s katerim lahko hitreje odplačajo kredit, odpotujejo na počitnice, varčujejo za prihodnost itn. Študentom lahko honorarno delo pomaga pri plačevanju stanovanjske najemnine, šolnine, izletov in drugih življenjskih potrebščin. Prav tako pa lahko honorarno delo močno izboljša socialni položaj upokojenem, ki imajo nizko pokojnino, vendar pa so še vedno pri močeh in lahko brez težav opravljajo naprej kakšno delo. Pod honorarno delo se lahko uvrsti katerakoli oblika dela za katero se dogovorita delodajalec in delojemalec. Iz davčnega vidika gre v osnovo za dohodnino znesek, ki je določen s pogodbo, na podlagi katerega je bilo honorarno delo izpeljano.

Več si preberite tukaj.