Ig in Ljubljansko barje sta svetovno znana zaradi vpisa bližnjih kolišč na Unescov seznam svetovne dediščine.
Na zemljevidu Ig ni težko najti, nahaja se na robu slovenske prestolnice. Slovenska prestolnica je od Iga oddaljena deset kilometrov, bistveno bližnja pa je sodobna slovenska avtocesta. Prebivalci zato lahko trdijo, da živijo v čudovitem naravnem okolju ter imajo v bližini sodobno prometnico. Ig se nahaja na območju, ki je bilo poseljeno že v tako prazgodovini kot tudi kasnejši obdobjih zgodovine. V bližini Iga so v preteklosti odkrili številne svetovno izjemne arheološke najdbe, ki so pomembno prispevale k novim spoznanjem o prazgodovini ter drugih obdobjih. Najbolj znana je kultura koliščarjev, o kateri pričajo najdeni predmeti kot so številni drevaki, ženski idol, nedaleč stran pa tudi ohranjeno leseno kolo z osjo. Najdba je ime Ig ponesla v širni svet, saj sta dve bližnji skupini kolišč vpisani na Unescov seznam kulturne dediščine. Kolišča se pospešeno odkrivajo že sto petdeset let, odkar so ob Züriškem jezeru našli ostanke prazgodovinske vasi. Na obrobju Alp je bilo najdenih okoli tisoč koliščarskih najdišč, slovenska posebnost je najstarejše leseno kolo z osjo. Njegovo starost ocenjujejo na okoli pet tisoč dvesto let, njegova posebnost je bil spoj z osjo ter sama zasnova. Kolo, os in voz je bil za tiste čase vrhunski, na kar kaže predvsem razmeram prilagojeni zasnova, izdelava ter materiali. Ig je imel bogato zgodovino tudi v kasnejši obdobjih, na območju Iga so odkrili rimsko zidovje, rimsko grobišče ter številne druge najdbe. Na razvoj in naseljenost območja je vplivala gospodarska osnova prebivalstva ter povezanost preko cestnih in vodnih prometnic. Gospodarsko osnovo prebivalstva so zagotavljali gozdovi, železova ruda, kamnolomi gozdarstvo, kovaštvo, fužinarstvo, kamnoseške delavnice in lesarstvo. Danes je Ig mesto z preko dva tisoč tristo prebivalci, istoimenska občina pa šteje preko sedem tisoč dvesto prebivalcev.
Ig je mesto na južnem robu Ljubljane.